Človeško telo je na zunaj videti simetrično, vendar njegova notranja anatomija (zgradba in razporeditev telesnih organov) razkriva izjemno kompleksno asimetrijo (neenakomerno porazdelitev notranjih organov). Srcu, želodcu, vranici, jetrom in velikim krvnim žilam so v prsni in trebušni votlini dodeljena zelo specifična mesta. Zato položaj, v katerem preživimo tretjino svojega življenja med nočnim počitkom, nima le pasivne vloge pri udobju ležanja, temveč neposredno vpliva na hemodinamiko (gibanje in pretok krvi po žilah), delovanje limfatičnega sistema (omrežja bezgavk in žil za odstranjevanje tekočin ter strupenih snovi iz telesa) in prebavno dinamiko. Sodobna medicina in kardiologija (veda o boleznih srca in ožilja) potrjujeta, da ima ležanje na levem boku edinstvene anatomske prednosti, ki izvirajo prav iz naravne arhitekture človeškega telesa.

Glavni razlog za izjemne srčno-žilne pozitivne učinke ležanja na levem boku se skriva v poteku dveh največjih krvnih žil v telesu. To sta spodnja vena (velika glavna dovodna žila, ki vrača s kisikom osiromašeno kri iz spodnjega dela telesa in trebuha nazaj v srce) ter aorta (glavna in največja odvodna arterija, ki s kisikom bogato kri poganja iz srca po celotnem telesu). Spodnja vena poteka retroperitonealno (v prostorskem delu trebušne votline za potrebušnico) ter teče tik ob desni strani hrbtenice. Kadar posameznik leži na hrbtu ali na desnem boku, teža težkih trebušnih organov, kot so jetra, črevesje in pri ženskah nosečniška maternica, neposredno pritiska na to mehkostensko žilo.

Takšen stisk zmanjšuje venski povratek (količino krvi, ki se uspešno vrne v desni prekat srca), kar poveča obremenitev srčne mišice in lahko povzroči blago hipoksijo (pomanjkanje kisika v tkivih). Ko pa se telo obrne na levi bok, se celotna teža trebušnih organov zaradi delovanja gravitacije odmakne od spodnje votle vene. S tem se odpre njen celoten premer, kar omogoči neoviran pretok krvi nazaj proti srcu. Hkrati se aortni lok (ukrivljeni del glavne odvodne žile iz srca) usmeri v levo in navzdol, kar pomeni, da srce črpa kri v glavno telesno arterijo s pomočjo gravitacije in z zmanjšanim perifernim uporom (uporom v obrobnem ožilju).

Zelo izrazite so tudi anatomske ugodnosti na področju gastroenterologije (vede o prebavilih in prebavnih boleznih). Želodec se nahaja na levi strani trebušne votline. Požiralnik vstopa v želodec skozi spodnji ezofagialni sfinkter (mišico zapiralko med požiralnikom in želodcem). Kadar ležimo na desnem boku, se želodec dvigne nad raven vstopne odprtine požiralnika. V tem položaju se želodčni sokovi in kislina naberejo neposredno nad zapiralko, kar lahko povzroči gastroezofagealni refleks (iztekanje želodčne kisline nazaj v požiralnik ali pekočo zgago). Nasprotno pa ležanje na levem boku povzroči, da želodec visi pod ravnijo spodnjega ezofagialnega sfinktra. Želodčna vsebina in kislina se zaradi gravitacije zadržujeta na dnu želodca, zračni mehurček pa se pomakne na vrh, kar naravno preprečuje iztekanje kisline ter s tem varuje občutljivo sluznico požiralnika pred vnetji in poškodbami.

Poleg želodčne mehanike ležanje na levem boku spodbuja tudi črevesno peristaltiko (valovito gibanje črevesnih mišic za pomikanje hrane). Prehod iz tankega v debelo črevo se odvija preko posebne strukture, ki se imenuje ileocekalna zaklopka (mišična zaklopka na prehodu med tankim in debelim črevesom), nahaja pa se na spodnji desni strani trebuha. Iz tega predela se debelo črevo vzpenja navzgor kot zgornji kolon (zgornji del debelega črevesa), se pod jetri prelomi v prečni kolon (prečni del debelega črevesa) in se nato na levi strani spusti navzdol kot sestopni kolon (sestopni del debelega črevesa). Ko ležimo na levem boku, gravitacija naravno pomaga pri pomikanju neprebavljenih ostankov hrane iz prečnega v sestopni del debelega črevesa ter naprej proti danki. To znatno olajša jutranje praznjenje črevesja in zmanjšuje pojavnost zaprtja ter napihnjenosti. Vranica (pomemben limfatični organ za filtracijo krvi in imunski odziv), ki prav tako leži na levi strani telesa pod rebri, v tem položaju prejme boljšo prekrvavitev, njeno pasivno drenažno delovanje pa je znatno olajšano.

Posebno poglavje v sodobni nevrologiji (vedi o živčevju in možganih) predstavlja glimfatični sistem (poseben čistilni sistem v možganih, ki deluje predvsem med globokim spanjem). Možgani med dnevno aktivnosti proizvajajo presnovne odpadke, med katerimi so tudi toksične beljakovine, kot je beta-amiloid (odpadna beljakovina, ki se kopiči pri nevrodegenerativnih boleznih). Med spanjem se celice v možganih nekoliko skrčijo, kar omogoči, da cerebrospinalna tekočina (možgansko-hrbtenjačna tekočina, ki obdaja in ščiti možgane ter hrbtenjačo) pospešeno splakne možgansko tkivo ter odstrani nakopičene strupe. Znanstvene raziskave so potrdile, da je delovanje tega glimfatičnega sistema najučinkovitejše ravno v bočnem položaju. V primerjavi s spanjem na hrbtu ali trebuhu bočni položaj omogoča najboljšo hidrodinamiko (gibanje tekočin pod tlakom) možganske tekočine, kar dolgoročno ščiti živčne celice pred propadanjem.

Tudi limfni sistem (omrežje žil in organov za odtekanje medcelične tekočine ter obrambo telesa) ima izrazito levo usmerjeno anatomijo. Večina limfne tekočine iz celotnega telesa, vključno z glavo, vratom, prsnim košem in celotnim spodnjim delom, se steka v največje limfno deblo, ki se imenuje duktus torakikus (glavna prsna limfna žila). Ta glavna žila poteka po levi strani prsnega koša ter se izlije v levo podključnično veno (veliko dovodno žilo pod levo ključnico). Ležanje na levem boku izrablja naravno gravitacijo za lažji pretok limfne tekočine proti tej izlivni točki. To razbremenjuje imunski sistem ter zmanjšuje zastajanje tekočin in otekanje tkiv v telesu.

Vendar pa velja poudariti, da je pravilen položaj telesa le en delček sestavljanke. Pri zdravem spanju namreč poznamo več različnih vidikov, ki še kako zelo vplivajo na zdravo spanje in celostno regeneracijo organizma. Izjemno pomembna so geopatogena sevanja (škodljiva energijska sevanja iz zemlje), kot sta Hartmannovo sevanje (mreža naravnih zemeljskih energijskih linij) in Curryjevo sevanje (diagonalna energijska mreža zemeljskih sevanj), pa tudi vodna sevanja (sevanja podzemnih vodnih potokov) ter tehnična sevanja (elektromagnetna sevanja gospodinjskih naprav, telefonov in električnih napeljav). Enako pomembna sta ustrezna smer neba, kam gleda glava med spanjem, ter prisotnost zdravstvenih motenj, med katerimi izstopa nočna apneja (kratkotrajna prekinitev dihanja med spanjem, ki povzroča nevaren padec kisika v krvi).

Če opažate, da se pri vas ali vaših bližnjih pojavljajo specifične težave – še posebej če pride do prebujanja med eno in tretjo uro zjutraj, nemirni spanec, zbujate se oznojeni, mogoče panični, ter ste med dnevom utrujeni, nezbrani in nervozni, je to jasen znak, da je čas za strokovno obravnavo.

Zato vljudno vabiva vse, ki si želite celostnih rešitev, da se naročite na svetovalni pregled. Pokličete lahko telefonski številki (02)539 1737 ali (031)431 113, da dobite termin za pregled. Z veseljem bova z očetom podrobno poiskala sam vzrok vaših težav, in pomagala poiskati prave rešitve, kako jih trajno odpraviti.