Aritmije, vrtoglavice, težko dihanje, bolečine v prsnem košu in podobne težave
V tem članku se bom ubadal z vprašanji, s katerimi se srečujete mnogi.
To so aritmija (nihajoc pritisk), vrtoglavica, nenadna slabost, bolečina v zatilju, rokah, nogah, prebavne težave, težko dihanje, bolečina v prsnem košu ob srcu in pod levim rebernim lokom, dvojni vid, šumenje v ušesih, moten govor, draženje v grlu itd…
Za lažje razumevanje nastalih težav, bom najprej v nekaj vrsticah opisal delovanje možganskega debla, ki je največkrat povzročitelj težav. V nadaljevanju pa bom opredelil vzroke težav in posledice, ter način odprave težav.
Zakaj govorimo o težavah in ne o bolezni? Ker te težave niso bolezensko stanje, temveč so povzročene posredno. Posledica tega je tudi, da prizadeti organi ne kažejo nobenih sprememb, kar diagnostike spravlja v obup.
Možgansko deblo je snop živcnih vlaken, ki sestavljajo najnižji del možganov. Le-ti pa so povezani s hrbtnim mozgom. Možgansko deblo predstavlja delno pot za prenašanje sporočil med možgani in hrbtnim mozgom. Hkrati je povezano z dvanajstimi pari možganskih živcev, tako da nadzira osnovne funkcije živcev, kot so dihanje, voh, vid, premikanje zraka, gibanje čeljusti, sluh, ravnotežje, požiranje, vpliv na količino ustne sline, solzenje ter zaznava mišice žrela, lica, čeljusti in za gibanje jezika (vpliva na govor). Možgansko deblo, kateremu žal posvečamo nič ali premalo pozornosti, odigrava pomembno delo, je 7,5 cm dolg snop živcnih celic in vlaken, ki povezujejo podaljšek hrbtnega mozga z drugimi deli možganov.
Možgansko deblo je sestavljeno iz treh glavnih delov:
·medule oblongate
·ponsa
·medmožganov.
Na zadnjem delu je nanj priključen del malih možganov, ki skrbijo za gibanje in vzdrževanje ravnotežja. Po sredini možganskega debla poteka kanal, ki se v ponsu in medmožganih razširi v možgansko votlino, po kateri se pretaka tekočina, tako imenovana cerebrospinalna tekočina. V tej tekočini so raztopljeni glukoza, beljakovine, soli in limfociti. Ta tekočina deluje kot blažilnik in poskuša zmanjšati ali preprečiti poškodbo pri udarcih v zadnjo stran glave ali vratni del hrbtenice. Če pride do poškodbe tega dela hrbtenice zaradi udarca, padca ali prometne nesreče, so težave neizogibne. Težave pa povečujejo osteoporoza, krivljenje hrbtenice in sladkorna bolezen. Zato boli glava ter se pojavljata vrtoglavica in epilepsija.
Medula oblongata- v njej so jedra dvanajstih parov živcnih celic, ki sprejemajo in oddajajo zaznave okusa z jezikom in oddajajo signal mišicam, ki sodelujejo pri govorjenju, premikanju jezika in vratu. Od tu se tudi avtomatično uravnavajo srčni utrip, dihanje, krvni tlak in prebava. Ti signali pa potekajo po 10.možganskem živcu, ki se imenuje vagus. Številne živcne proge, ki potekajo skozi medulo oblongato, se v spodnjem delu križajo, tako da je leva stran telesa povezana z desno stranjo možganov in obratno, zato pride pri poškodbah do prizadetosti ene strani telesa. Če imamo bolečine po levi, je prizadeta desna stran in obratno.
Pons- je precej širši od medoline oblogate. V njem so debeli svežnji živcnih vlaken, ki so povezani z malimi možgani. Ta vpliva tudi na sluh, in sicer s pomočjo prenašanja čutilnih podatkov iz ušes, obraza in zob vpliva na premikanje čeljustnih mišic.
Medmožgani- nadzirajo premikanje oči ter vplivajo na velikost in odzivanje zenic. Po vsem možganskem deblu so razkropljene še številne skupine živčnih celic, ki se imenujejo s skupnim imenom retikularna formacija. Ta deluje kot varuh čutilnih informacij, ki prihajajo v možgane, ter nadzira naš cikel spanja in budnosti.
Funkcije možganskih živcev: nekateri možganski živci skrbijo predvsem za pošiljanje čutilnih podatkov iz organov (ušesa, nos, oči) v možgane, drugi pa prenašajo sporočila, ki premikajo jezik, oči, obrazne in druge mišice ali spodbujajo žleze, kot so žleze slinavke, solznice in druge.
Najpomembnejši možganski živec je vagus. To je 10.živec, ki skrbi za vzdrževanje ritmične in avtomatične funkcije notranjih telesnih mehanizmov. Njegove veje segajo do vseh glavnih organov prebavil, srca ali pljuč.
In še nekaj besed o dvanajstih parih živcev, ki izhajajo neposredno iz možganov in potekajo iz lobanje skozi različne odprtine. Ti so: vohalni živec, ki vpliva na voh, vidni živec, ki deluje na vid, ukulamitorični, trohlearni in živec abducenta, ki vpliva na premikanje zrkla. Trigeminus deluje na zaznavanje obraza in gibanje čeljusti. Obrazni živec deluje na izraz obraza in okus, vestieulokohlearni živec deluje na okus in žrelo. Vagus deluje na gibanje, krvni obtok in prebavo. Akcesorni živec deluje na gibanje vratnih in hrbtnih mišic. Hipoglosus deluje na gibanje jezika. Če odpove, ali je prizadet kateri od omenjenih dvanajstih živčnih parov, ali pride do poškodbe možganskega debla, nastanejo težave, ki so osredotočene na le eno ali več organskih funkcij, zato prihaja do težav govora, požiranja, vrtoglavic, tresenja, slabšanja vida, šumenja v ušesih in slabega sluha, aritmije, bolečin v glavi predvsem v zatilju, ki prehaja v celni del glave, trde vratne mišice, bolečine po levi ali desni strani glave in telesa, motene hoje, oteženo dihanje, itd…
Če opazite podobne težave, je potreben temeljit pregled omenjenih živcev. Zato vam predlagam, da se s svojim osebnim zdravnikom dogovorite za specialistični pregled. Hitrejši način diagnoze pa je možno dobiti tudi na pregledu pri meni. Za pregled se je treba predhodno naročiti po telefonu (02)5391737.
