BOLEČA KOLENA IN KRČI V STOPALIH

Vedno več je bolnikov, ki tožijo, da jih bolijo kolena in čutijo krče v stopalih, ki so pogostejši med počivanjem, ali med spanjem. Drugi imajo bolečine med hojo in po naporu, toda v tem primeru ni krčev.
Za bolečine v kolenih je več vzrokov, ki pa se razlikujejo glede na obremenitev. Če je izraba, ali poškodba kolenskih sklepov nas bolijo pri obremenitvi. Če se pojavi bolečina med počitkom je vzrok poškodba ali zdrs medvretenčnega diska, ki izhaja iz zgornjrga prsnega dela hrbtenice in pritiska na periferni živec, ( hrbtenični živec ) ki istočasno povzroča krče v mečnih mišicah in stopalih. Ker se vprašanja nanašajo na konkretni čas in bolečino med spanjem, ali počivanjem se bom pri odgovoru osredotočil na vzrok, ki povzroča omenjene težave, bom pa na kratko svetoval kaj storiti pri izrabi kolenskih sklepov.
Ljudje smo premalo pozorni na spremembe v hrbtenici, če nas boli se pretegnemo in to je to.
Če nas boli v trebuhu, imamo težave z dihanjem, kašljamo, ali čutimo druge težave takoj obiščemo zdravnika, ker nas skrbi kaj je narobe z našim zdravjem. Če nas boli hrbtenica pa odlašamo tako dolgo dokler se ne pojavijo že akutne bolečine, ki jih več ne moremo prenašati. Zato bi morali, tako kot za splošno zdravje skrbeti tudi za elastičnost hrbtenice. Ker različne poškodbe, prisilna drža, nepravilno ležanje, osteoporoza, spondeloza in še bi lahko našteval, povzročajo številne težave, ki jih pa žal največkrat okarakteziramo kot neznani vzrok, ali jih pripišemo drugim vzrokom.

POŠKODBE HRBTENICE, KI VPLIVAJO NA BOLEČINE V KOLENIH IN POVZROČAJO KRČE
Poškodbe hrbtenice so zelo pogost pojav, posebej v mladosti, ko se še ne zavedamo kakšne so lahko posledice nespametnih dejanj. ( dvigi, padci, prekomerno sedenje itd) Poškodbe hrbtenice, še posebej, če jo spremlja poškodba hrbtnega mozga, največkrat povzroči ena od treh možnih sil.
Vzdolžna kompresija, ki je navadno posledica upogiba ali strižne sile, to je navadno posledica padca, ko se zdrobi vreteno v vzdolžni smeri. ( eno proti drugemu) Pogosto je posledica okvare strižna sila, ki je posledica upogiba in rotacijske sile. Med te spadajo: prometne nesreče, ko nas zbije avtomobil. Podobne poškodbe nastajajo tudi pri padcih na smučiščih, ali pri drsanju, kotalkanju ali rolanju. Tudi padci s kolesom, ali motorjem pogosto povzročijo zdrs diska v prsnem delu. Pri teh silah vretence izstopijo, izpahnejo, se nalomijo, ali raztrgajo vezi, ki jih povezujejo. kar ima za posledico pritisk na korenino perifernega- prsnega živca, kar posledično povzroči ostro bolečino, ki se najprej širi v sprednji del prsnega koša, nato v predel lopatic, kolena in spodnji del okončin. Nepravilno dvigovanje bremen na horuk, je najbolj pogosta oblika poškodb, ker jo ne čutimo kot bolečino v zgornjrm delu hrbtenice, temveč jo čutimo kot bolečino v ledvenem delu, zato največkrat prezremo pravi del poškodbe in mislimo, da nas je posekalo, oziroma je prišlo do poškodbe v ledvenem delu hrbtenice. Pri nepravilnem dvigovanju se v vretencah nakopičena spinalna tekočina premakne, pritisne na hrbtni mozek, pogosto pa direktno na določeni živec, ki izhaja iz prizadetega območja, zaradi česa je onemogočeno njegovo delovanje. Značilno za hrbtenične poškodbe je v tem, da se bolečina ne čuti v predelu, kjer nastane poškodba, tam lahko čutimo lr togost, ali mravlince, temveč v delu, kjer se prizadeti živec razprši, v našem primeru jo čutimo v ledvenem delu, v kolenih in mišicah od kolen navzdol vse v stopala, kjer se pojavljajo tudi krči.
Poškodbo v prsnem delu hrbtenice v začetku opazimo kot močno ali blažjo začasno bolečino, zateklino, mravljinčenje, ali neelastičnost, togost v hrbtenici.
V lažjih oblikah čez čas večina simptomov izgine, ali se spremeni v občasne lažje bolečine pri ležanju ali sedenju, ki se lahko izražajo tudi kot mravljičenje, pogosto pa se pojavljajo simptomi mrzllih nog in rok, posledice pa ostanjo in se pojavijo lahko tudi več let po poškodbi. Če poškodbe niso bile pravilno sanirane, čez čas povzročijo bolečino, ki navadno ni več čutna v prsnem delu, temveč čutimo bolečino v kolenih, ob tem pa vedno pogosteje opažamo krče v mišicah od kolen navzdol vse v stopala, ki se pojavljajo vedno ponoči med spanjem, pa tudi pri sedenju. ( poklicni vozniki )

KAKO ZDRAVITI ?
Če želimo, da odpravimo težave si ne masirajmo obolelih nog, stopal, ali kolen, ker ne bomo dosegli uspeha. Bolečina in krč bo morda za trenutek pojenjal, toda naslednji trenutek, ko se vležemo v posteljo se bo vse skupaj ponovilo.
Predlagam pravilno spanje in to z mehkim vzglavnikom, leže na trebuhu, ali bočno. Če spimo bočno naj bo ena noga rahlo skrčena, druga zravnana. To isto lahko poskusimo pri ležanju na trebuhu.
Če spimo na trebuhu, prav tako uporabljajmo mehki zglavnik, tako, da bo zgornji del hrbtenice v ravni legi in ne lomimo prsnega dela hrbtenice. Če se odločate za ortopedske zglavnike mora biti ta izdelan po naročilu, glede na dolžino vratu in ne sme vplivati na bolečino v vratu. Lega in drža, ki sem jo omenil ne bo pozdravila naše hrbtenice, ali odpravila poškodbo, omogoči nam le bolj mirno spanje, manj bolečin in krčev. Za dolgoročno odpravo omenjenih težav priporočam ročno masažo hrbtenice in to na način stimoliranja medvretenčnih diskov, ki se razširijo, zmehčajo in se tekočina, ki pritiska na živec pomakne v pravilni položaj. Ta način zahteva od maserja polno odgovornost in strokovnost, da zaradi nepoznavanja poškodbe, ali laičnega pristopa k terapiji poškodbe ne poveča in stanje poslabša. Terapije morajo biti konstantne, vsak dan, vsaj deset terapij, ne pa enkrat na teden ali na mesec, ker s tem ne bomo dosegli pravega učinka.

KAJ STORITI, ČE JE KOLENO POŠKODOVANO ( izrabljeno )
Če nas bolijo kolena pri hoji, vstajanju, ali obremenitvah ni kriva hrbtenica temveč poškodba ali izraba kolenskih sklepov, ki pogosto nastane zaradi ploske noge, preobremenjenosti, zaradi dela kleče in podobne poklicne okvare, ki jih obravnavamo kot izraba sklepa. V tem primeru priporočam masažo kolen z navadnim pralnim milom. ( milo ne sme vsebovati dišav, ali drugih primesi)
Zvečer pred spanjem koleno namočimo, nanjo nanesemo debel sloj mila, ( močno namilimo ) pokrijemo z brisačo, počakamo petnajst minut, nato namakamo roko v toplo vodo, ki jo nalijemo v kakšno posodo, masiramo koleno tako dolgo, da postane koleno suho. Potem spet namočimo roko v vodo navlažimo koleno in ponovno masiramo tako dolgo, da postane suha. To ponavljamo toliko časa, da po masaži več na kolenih ne opazmo mila. Po masaži moramo počivati, ne hoditi, za to je taka masaža priporočljiva zvečer pred spanjem. Masaže je treba izvajati s krožnimi gibi od leve proti desni, deset dni in po potrebi ponoviti. Še enkrat povdarjam ta masaža je uspešna le v primeru izrabe, ni pa učinkovita pri poškodbi meniskusa, kolenske pogačice, ali kostnih izraztkih. V tem primeru je nujen operacijski poseg.