KAJ VSE VPLIVA NA STRJEVANJE KRVI

Kadar govorimo o strjevanju krvi, ali gosti krvi takoj pomislimo na holesterol in obratno, ko slišimo beseda holesterol takoj pomislimo na gosto kri.
Toda strjevanje krvi je zelo pomemben proces, ki je nujen pri poškodbah, vrezninah in drugih odprtih ranah. Strdki pomagajo zamašiti prizadeto žilo na mestu poškodbe, ki se tudi stisne, tako, da je izguba krvi čim manjša.
Strjevanje krvi pa ni vedno koristno. Strdki, ki nastanejo v glavnih krvnih žilah so najpogosteje vzrok številnim srčnim infarktom, vse pogosteje pa tudi možganski kapi in povzročajo tudi druge žilne težave. Da ne prihaja do strjevanja krvi v zdravih žilah obstajajo tudi mehanizmi, ki strjevanje omejujejo, ali strdke raztapljajo. Kadar govorimo o strjevanju krvi na poškodovanem delu telesa, govorimo o aktivnosti trombocitov, ki se na površini rane zlepljajo, na kar sledijo druge faze vse dokler se ne začnejo tvoriti fibrini, ki povzročijo, da se prizadeta krvna žila skrči.
Toda moj namen ni, da razlagam to dobro stran strjevanja krvi, temveč zakaj prihaja do goste krvi, ki pogosto povzroča tudi nenadno smrt.
Na zgostitev krvi vpliva veliko faktorjev, ki jih največkrat zanemarjamo in jim ne pripisujemo pravega pomena nevarnosti, ali prikrite nevarnosti, ki pa še kako vplivajo na naše zdravstveno stanje.
Naj naštejem najpogostejše povzročitelje goste krvi, ki pa jih kljub temu, da dokazano vplivajo na bolezni ožilja, zgoščevanje krvi zanemarjamo in za vse težave obsojamo samo holestero.
Pri naštevanju jih ne obravnavam po vplivnosti in teži vplivnosti, ker je težko povedati kateri je tisti, glavni in poglavitni povzročitelj bolezni ali izzove trajno invalidnost in pogosto smrt. Kadar obravnavamo povzročitelje težav moramo upoštevati tudi unikatnost posameznih bolnikov, kar je še posebej pomembno pri odpravljanju bolezni. Meni ni važno kateri je prvi in kateri je zadnji po teži povzročiteljev kapi, ali infarkta, pomembno mi je, da znamo sami oceniti, kje je vzrok za naše težave, še posebej, če ob tem upoštevamo naše presnovne sposobnosti. ( delovanje jeter, ledvic, prebavnih sokov in delovanje endokrinih žlez ) Najpogostejši povzročitelji za gosto kri, ali pojav strdkov (trombocitov) v žilah so:
KALIJ, vitamin K, TROMBOCITI, TRIGLICERIDI in nenazadnje HOLESTEROL.
Da bi lažje razumeli kako omenjene snovi delujejo na in za naše zdravje jih bom opisal po njihovi vlogi, pomenu in tudi opredelil, kdaj postanejo škodljivi.
KALIJ je zelo pomemben element, ki skupaj z natrijem in kalcijem ohranja pravilen srčni ritem, uravnava ravnotežje vode v telesu in je bistven faktor pri prevajanju živčnih dražljajev in mišičnih krčenjih. Telo povprečne velikosti potrebuje okrog 140 g kalija, ki se nahaja v pretežni meri v celicah. Bogati viri so nemastno meso,, grobozrnata žita zelenolistna zelenjava, fižol, zlasti veliko ga je v bananah in pomarančah. Če uživamo premalo omenjene hrane, ali imamo presnovno- hormonske težave je kalija v krvi premalo, kar opazimo, da smo pogosto utrujeni, zaspani, omotični, imamo mišične motnje in motnje v srčnem ritmu, ( pulz ) ki se lahko nenormalno dvigne in je visok tudi, ko mirujemo, tlak pa je v tem primeru normalen. Če je kalija v krvi preveč, posebej se to dogaja tistim ki uživajo veliko zeleno listnate zelenjave, fižola, banan, oranže, pa tudi preveč mesa, vnesemo v telo preveč kalija, kar pogosto vpliva na padec pulza, ki je lahko v ekstremnih primerih prenizek. Če se stanje nenormalnega pulza ponavlja lahko zbolimo za arteriosklerozo. To se pravi, da nam povzroči odebelitev ali neelastičnost arterijskih sten, v hujšem primeru pa prenizka ali previsoka količina kalija v krvi vpliva tudi na srčno popuščanje. Kalij sicer direktno ne vpliva na gosto kri je pa krivec neelastičnosti arterijskih žil, ki se lahko skrčijo in povzročijo rizičnost za kap, ali infarkt, še posebej, če se v takih žilah pojavijo tudi strdki.
VITAMIN K je nujno potreben v jetrih pri tvorbi snovi, ki pospešujejo strjevanje krvi. Na količino vitamina K vpliva pravilno delovanje jeter in sokov tankega črevesja. Tudi tu moramo biti previdni, kajti nepravilna količina vitamina K bistveno vpliva na količino trombocitov v krvi. Kot sem že omenil so trombociti pomembni pri strjevanju krvi na ranah, če jih je premalo se rana ne celi, ali se težko zaceli. Če jih je v krvnem obtoku preveč lahko povzročijo skupaj z trigliceridi strdke, ( trombocitov ) ki zamašijo žilo, posledice pa so lahko nepopravljive. Toda tudi v tem primeru, ko nam krvna slika pokaže preveliko, ali premajhno količino trombocitov redko pomislimo na vitamin K, ki lahko bistveno vpliva na nepravilno količino trombocitov. Največkrat iščemo vzroke drugje. ( uživanje mesa ) Glavni viri vitamin K so: zeleno listnata zelenjava, posebej bi omenil zelje, brokoli in repa, rastlinska olja, jajčni rumenjak, sir, svinjina in jetra. Poleg omenjenih rastlin in mesa, vitamin K proizvajajo tudi bakterije, ki živijo v črevesju. Če je vitamina K v telesu preveč se pojavljajo driske, povečana telesna temperatura, slabo počutje, nizek, ali nepravilen pulz. Če je količina vitamina prenizka pa nastajajo krvavitve, podpludbe in sprememba na koži. Zato predlagam, da ob navedenih težavah bolnik zahteva vsestranski pregled krvi, vsebnost vitamina K in količino Trombocitov in če ni vzrok v nepravilni količini vitamina K je nujna nadaljnja preiskava in iskanje vzrokov.
TROMBOCITI so najmanjše krvne celice, ki jih imenujemo tudi krvne ploščice.
Trombociti imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi, če jih je preveč, lahko povzročijo trombozo, če pa je trombocitov premalo ( trombocitopenija ) pa se pojavljajo krvavitve, ki so pogoste iz nosu, ustih, pojavi se kri v urinu, lahko pride tudi do možganske krvavitve. Če je trombocitov v žilah preveč, se ti kopičijo v globokih venah in se vežejo z trigliceridi, kar ustvari strdek. Po navadi se v začetku ne opazi bistvenih težav, v nadaljevanju pa povzroči občutek trgajoče bolečine v mečah. Prizadete noge se zdebelijo in na pogled postane modrikasta. Ko se strdki v golenskih venah sprostijo, jih krvni tok odnese s seboj v pljuča, kar povzroči pljučno embolijo, kronično vensko popuščanje, v najhujšem primeru pa možgansko kap, ali srčni infarkt.
Da bi preprečili prekomerno kopičenje trombocitov v ožilju, moramo upoštevati predvsem kaj jemo, katera hrana dviguje število trombocitov, še bolj pa je pomembno, da kontroliramo količino trigliceridov v žilah. Kajti prav ti so tisti, ki so najbolj nevarni, da nastanejo strdki.
TRIGLICERIDI sodijo med strukturne maščobe, so poglavitna oblika maščobe, ki jo najdemo v telesni maščobi. Pravilne zaloge trigliceridov v telesu delujejo kot energetska rezerva, dajejo nam tudi toplotno izolacijo in varovalno plast za občutljive organe. Prevelika količina trigliceridov vpliva na zamaščenost jeter, radi pa se vežejo z Trombociti in ustvarjajo strdke v krvnem obtoku.
HOLESTEROL Holesterol je po kemični sestavi lipid in je zelo pomemben sestavni del celic v telesu. Vpleten je tudi v tvorbo hormonov, žolčnih soli, ter ima pomembno vlogo pri prenosu maščob v krvnem obtoku do tkiv po vsem telesu. Tako holesterol, kot trigliceridi ( maščobe ) se po telesu prenašajo v obliki lipoproteinov, to so delci, ki imajo jedro iz holesterola in trigliceridov v različnih razmerjih. Za bolezni žil in tveganje za zamašitev žile in s tem možgansko kap, ali srčni infarkt so najbolj nevarni lipidi. ( trigliceridi) Kadar pride do presnovnih motenj, se lahko pojavi nenormalno visoka raven lipidov. Ljudje z prebavnimi motnjami, med katere spadajo nepravilno delovanje jeter, ledvic in pomanjkanje žolčnih soli zaradi zamašitve žolčnih izvodil, ki jih lahko povzročijo lipidi, tumor pankreasa, zožitev žolčnih izvodil zaradi operacije žolčnika, najpogosteje pa žolčni kamni in neopazno pesek, so veliko bolj podvrženi naraščanju maščob v krvi in s tem srčnim obolenjem in možganski kapi kot tisti, ki imajo uravnoteženo presnovo in pravilno izločanje žolčnih sokov.
V razvitem svetu in z razvojem industrijsko pridelane hrane, pretiranem uživanja raznih namazov in olj se tveganje za bolezni ožilja in gostoto krvi povečujejo, na kar vplivajo v veliki meri tudi TRANSMAŠČOBNE KISLINE, ki se nahajajo v raznih margarinah, namazih, pecivu, tortah, največ pa jih je v ocvrtih jedeh. Te so še posebej nevarne, če jih cvremo v rastlinskem olju in to olje uporabljamo večkrat. Transmaščobne kisline so močno prisotna v hidrogeziranih rastlinskih maščobah. Transmaščobne kisline vplivajo na celični metabolizem, povečujejo oksidativni stres, deluje na stres, v zadnjem času pa je prav zaradi transmaščobnih kislin opazno povečanje števila tistih, ki imajo težave s spominom. Z vnašanjem transmaščobnih kislin se poveča rizičnost, da nam hitreje odmirajo možganske celice, ki se ne obnavljajo, ali se obnavljajo pre počasi, to pa vpliva na razdražljivost, napetost, utrujenost, nezbranost in v končni fazi tudi bolezensko pozabljivost, ali demenco.
Te ugotovitve kažejo, da na naše zdravje vpliva veliko različnih faktorjev. Da na bolezni ožilja, srca in krvi ne vpliva samo uživanje mesa. Da ni za vse kriv le holesterol, ki smo ga v zadnjem obdobju preveč obsojali in ga vzpostavljamo kot glavnega krivca za krvno žilne bolezni. V bistvu na krvno gostoto in s tem nevarnost za bolezen ožilja vplivajo v največji meri okvare jeter. ( žolčni kamni, zamašitev žolčnih izvodil, zlatenica, hujša zastrupitve s salmonelo in raznimi strupi, ki se uporabljajo pri uničevanju rastlinskih škodljivcev in nenazadnje hepatitis A in B ) Pri pripravi hrane in njenem uživanju je še kako pomembna prava količina vnosa maščob ( nasičenih in nenasičenih ) in nenazadnje tudi prava količina vitaminov, ki pa za svojo pravilno delovanje potrebujejo prepotrebne hormone in prebavne tekočine, ki jih spodbudimo z vsestransko svežo obdelano hrano in skrbjo za nemoteno delovanje endokrinih žlez. Posebej so pri tem pomembne: hipofiza, šćitnica, obščitnične žleze in hipotalamus. Tudi ti podatki kažejo, da je za zdravje pomembno veliko več, kot le samo prehrana. Še posebej, če upoštevamo, da so tudi v zelenjavi in sadju skrite razne kemične snovi, ki na dolgi rok vplivajo na delovanje jeter in s tem na presnovo, kar vpliva na zdravje in tako se krog nikoli ne konča, ostajajo pa vprašanja » ZAKAJ?« Vsi ti podatki in dognanja pa kažejo na to, je moja ugotovitev, da moramo masirati žile in opravljati vse masaže tako, da delujemo v nasprotno smer krvnega obtoka, to se pravi stran od možganov, stran od pljuč in stran od srca. Vse masaže morajo potekati tako, da morebitne strdke ( trombije ) ne poženemo v napačno smer, ker s tem pogosto povzročamo zamašitev žil in kap, ali infarkt. Če masiramo stran od srca v prste rok, prste nog, se ti strdki pod pritiski zdrobijo in ne povzročajo večje nevarnosti za smrt ali trajno invalidnost.