NEPRAVILNO DELOVANJE ENDOKRINIH ŽLEZ VZROK ZA DIABETES TIPA 2 IN SLABO POČUTJE

Ker je na vse težko odgovoriti sem se odločil, da bom tokrat odgovoril na tiste, ki so bile pogostejše in to so: Je sladkorna bolezen dedna, ali na povečan sladkor v krvi res vplivajo sladice in sladke pijače.  Ali je uživanje večje količine tekočine ( vode) res tako zdravo in kako hormoni delujejo na naše počutje?
Na vprašanja, kako holesterol vpliva na krvni tlak in poveča rizičnost za infarkt, več prihodnič.
V teoriji  prevladuje mnenje, da je diabetes deden, da nastane zaradi debelosti, neaktivnosti in, da je posledično povezan z nezdravim prehranjevanjem, kamor se prištevajo sladkarije in sladke pijače, kar politike v Evropi, tudi naši niso izjema,  napeljuje k temu, da na njih pribijejo novi davek ali trošarine. S tem ne bodo dosegli zmanjšanje števila obolelih za diabetesom.
Vedno bolj pogosto beremo, ali poslušamo na predavanjih, da če želimo biti zdravi moramo dnevno zaužiti čim več tekočine- vode. Ko sem  pripravljal odgovor na zastavljena vprašanja, se nise moge znebiti dvoma, v kakšni povezavi so velike količine popite vode  zdrave, še posebej če upoštevamo, da je veliko vode, ki jo črpamo iz višjih plasti zemlje vedno bolj onesnažene s pesticidi, kemikalijami. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, da voda iz skupinskih vodovodov pogosto vsebuje prevelike količine klora, ki škodi tako prebavilom, kot jetrom in ledvicam. Tudi veliko hrane, med to je žal tudi tista, ki jo imenujemo ekološko pridelana, je nezdrava ali pogojno zdrava. Vsebuje pesticide, kemikalije in druge primesi.(genska pridelava) Okrog prehrane in uživanja tekočin je vedno več debate in strokovnih in laičnih nasprotij kaj je zdravo in kaj ne. Odsvetuje se  uživanje mesa, mesnih izdelkov, na slepo priporočamo sadje in zelenjavo, KAJ PA HORMONI, se sploh vprašamo zakaj je vedno več prizadetih endokrinih žlez, tumorjev in drugih okvar na njih, kar vpliva na  pomanjkanje, ali povečanje količine hormonov in kako to vpliva na naš razvoj in stabilnost zdravja. Ne ali zelo površno! namesto tega,raje predpisujemo zdravila, ( tudi hormonska)  ki so, če jih uživamo v večjih količinah in na dolgi rok,  tudi  škodljiva in v dobršni meri vplivajo na okvare ali nepravilno delovanje endokrinih žlez. S tem ne mislim zanikati potrebnost jemanja zdravil, nasprotno, če je to nujno celo priporočam, rad bi le opozoril, da  prepogosto in dolgotrajno uživanje  zdravil, med drugim lahko  poveča rizičnost kopičenje peska v ledvicah, žolčnih kanalih in žolčniku, kar povzroči  nepravilno delovanje pankreasa in s tem LANGERHANSOVIH otočkov, ki izločajo inzulin in  Glukagon. Posebej bi morali biti pozorni ob jemanju zdravil kot so: DIORETIKI, SULFONAMIDI, ESTROGENI, med katerimi so tudi v dobršni meri kontracepcijske tablete, ki zmanjšajo delovanje hipofize, ščitnice in jajčnikov, vplivajo na delovanje hipotalamusa in zmanjšajo funkcioniranje timusa. Da mi ne bo kdo očital, da sem antitezist, bom raje  prešel k temi, s  katero želim odgovoriti številnim, ki  kljub temu, da se izogibate sladki hrani, alkoholu in sladkim pijačam, upoštevate nasvete zdravnikov, imate  dieto,  redno jemlete zdravila, živite po načelu zdrav duh v zdravem telesu, opravljate različne poste, pijete veliko tekočine, uživate naravna zdravila, a se vam količina sladkorja v krvi  bistveno ne zniža, kar dosegate le z uporabo inzulina, pa še ta le lajša vaše težave in na kratki rok zniža količino sladkorja v krvi. Vse te ugotovitve so me vspodbudile, da sem napisal tak uvod, ki marsi komu ne bo všeč, kaže pa na resnico, da na  povišan sladkor v krvi  ne vpliva samo hrana ampak  žleze ki  s svojimi hormoni omogočajo  pravilno presnovo in izgorevanje oglikovih hidratov. To so: HIPOTALAMUS, HIPOFIZA, NADLEDVIČNI ŽLEZI, PANKREAS.( trebušna slinavka) Pomembno vlogo pri kurjenju, izločanju, ali skladiščenju ogljikovih hidratov pa odigravajo jetra.
OGLJIKOVI HIDRATI
Na zvišan, ali znižan sladkor v krvi v največji meri vplivajo ogljikovi hidrati. ( škrob) Ogljikovi hidrati so skupina spojin, ki so sestavljeni iz ogljika, vodika in kisika in predstavljajo v organizmu  glavni vir energije. Obstajata dve skupini: prebavljivi, ki se v organizmu prenavljajo in neprebavljivi, ki se ne zazgradijo. Med prebavljive štejemo škrobe  in sladkorje. Nahajajo se v žitih, gomoljih in sadju, med neprebavljive pa štejemo nekatere vrste polisaharidov, celuloza, smole in peknini.
Monosaharidi ali enostavni sladkorji, glukoza, ( grozni sladkor) galaktoza ( mlečni sladkor) in fruktoza ( sadni sladkor) se vsrkavajo v krvni obtok nespremenjeni. Disaharidi, kot sta saharoza in laktoza, pa tudi škrobi pa se morajo najprej razgraditi v enostavne sladkorje.
Nekaj glukoze celice takoj porabijo, da ustvarijo energijo, preostala količina, ki ni uporabljena gre v jetra, mišice in maščobne celice,( trigliceridi) kjer se spremeni v glikogen. Kadar potrebuje telo več energije se ta glikogen ponovno spremeni v glukozo, ki vstopi v krvni obtok, da jo ta porazdeli v telo. Maščobe ni moč spremeniti v glukozo, lahko pa zgori kot gorivo, da ohrani glukozo. Kadar je po jedi glukoza visoka, presnovo ogljikovih hidratov nadzira inzulin.
INZULIN
Inzulin je hormon, ki ga  prideluje PANKREAS, ki je večinoma grajen iz eksokrinega tkiva v katerem so gnezda endokrinih celic,  ki jih imenujemo LANGERHANSOVI OTOČKI. Navedene otočke obdaja veliko žil v katere se izločata  hormona inzulin in glukagon. Njuna naloga je uravnvanje količine sladkorja v krvi  odvisno od količine glukoze v krvi. Inzulin  spodbuja vsrkavanje glukoze v jetra in v mišične celice. ( kjer se spreminja v energijo) Jetra glukozo hranijo kot glikogen, ta se lahko pozneje spreminja v glukozo ki se dogaja kot odziv na stres, ali  na telesni napor. Na ta način inzulin preprečuje kopičenje krvnega sladkorja in poskrbi, da imajo različna tkiva dovolj glukoze. Pri sladkorni bolezni je torej bistveno to, da je zaradi pomanjkanja inzulina motena presnova ogljikovih hidratov in zato ne morejo vstopiti v večino celic, da bi se v njih skladiščili.
GLUKAGON
Drugi hormon, ki bistveno vpliva na nivo sladkorja v krvi je  GLUKAGON, ta  nasprotuje delovanju inzulina. Glukagon spodbuja razgradnjo glikogena ( ogljikovega hidrata, ki se shranjuje v jetrih in mišicah) v glukozo. Glukoza se nato sprošča v krvni obtok, kjer je na razpolago kot vir energije za celice povsod po telesu. Glukagon na ta način uravnava koncentracijo glukoze v krvi. Če zaradi okvare hipotalamusa, ki preko hipofize nadzira delovanje pankreasa, le ta pospešeno izloča hormon glukagon in ga je v preveliki količini, začne zavirati učinkovitost inzulina, kar poveča  izločanje glukoze iz jeter in mišic in dvigne nivo sladkorja v krvi. Hormon  glukagon je kot vidimo zelo pomemben pri uravnovesju sladkorja v krvi. Če je hormona glukagona preveč, ta zavira delovanje inzulina, zato se nivo sladkorja v krvi močno dvigne, na razkorak med inzulinom in glukagonom pogosto vplivajo nepravilno delovanje hipotalamusa, hipofize, nevaren je pesek v žolčevodih, ki povzroča  vnetje pankreasa, na vnetje pankreasa v dobršni meri vpliva tudi prisotnost glivice kandide. Zato tudi, če uživamo zdravila kot nadomestek inzulina, sladkor pade le začasno in sladkorne bolezni nikoli ne pozdravimo. Kadar pade količina glukagona pod normalo, se dvigne nivo inzulina, kar povzroči, da  nam sladkor v krvi  pade pod normalo, kar vpliva na padec tlaka, znaki pa so: suha usta, težke noge, v hujših primerih slabost, omedlevice in celo epileptični napad. Ta dejstva kažejo na to, da  količino inzulina v krvi uravnava in kontrulira prav  glukagon. Zato bi ob ugotovitvi, da nekdo boleha za diabetesom tipa 2 morali opraviti preiskave na količino glukagona v krvi in ne samo kontrolirati inzulin. Ob navedenih  dveh hormonih na nivo sladkorja v krvi vplivata še: ADRENALIN in kortikosteroidni hormon.
ADRENALIN
Adrenalin je ena od dveh kemičnih snovi, ki ju sprošča nadledvična žleza kot odgovor na pobude simpatičnega dela avtonomnega živčevja. Te pobude so posledica stresa, telesnega ali umskega napora ali čustev, kakšen je naprimer strah. Hormon adrenalin v odgovoru na stres ima enak temeljni učinek kot glukagon. To je, da spodbuja sproščanje glukoze, ( med stresom in naporom) kar  poveča  koncentracijo krvnega sladkorja, S smehom in dobro voljo, res lahko spremenimo količino hormona adrenalina in s tem začasno  zmanjšamo nivo sladkorja v krvi in izboljšamo počutje, žal pa se ta ob najmanjšem stresu, strahu spet poveča in doseže isti nivo, kot je po navadi.
Zato so bolniki, ki bolehajo za diabetesom tipa2  podvrženi hitrim čustvenim sprememba.Temu bi lahko rekli tudi » PLIMA IN OSEKA RAZPOLOŽENJA.«Pri vsem omenjenem pa ne smemo zanemariti vloge jeter.
JETRA
Jetra so ( enostavni povedano) tovarna, skladišče in čistilka. Jetra imajo številne naloge, toda, ker s člankom hočem opozoriti na diabetes, se bom osredotočil le na funkcijo v tej smeri.( prihodnjič pa več o vlogi jeter pri tvorbi holesterola)
Jetra zbirajo glukozo, ki je telesne celice ne potrebujejo in jo shranijo kot glikogen. Jetra spreminjajo
( s pomočjo hormonov) glikogen nazaj v glukozo in jo oddajajo v kri, kadar morajo v telesu nastati večje količine energije in toplote. Jetra uravnavajo tudi količino aminokislin v krvi. Kadar je v krvi prevelika količina aminokislin, jih jetra del spremenijo v glukozo, del v beljakovine. Kadar pride do okvare jeter kot posledica zlatenice, kopičenje peska v žolčnih kanalih, zastrupitve, prekomerno uživanje alkohola, hepatitisa, okužba z glivico kandido, jetra več ne opravljajo svojih funkcij normalno in v popolnosti, zato prihaja do pogostih kemijskih sprememb, ki se izražajo na razne načine, predvsem pa opazimo to na koži ( luskavica, suha koža, pingmentna težava) in pri variranju sladkorja v krvi. Diabetes tipa2 ni bolezen, temveč je posledica hormonskih in presnovnih težav.
HRANA, KI NAJBOLJ VPLIVA NA DVIG SLADKORJA? 
Vse vrste ocvrtih krompirjev,( pomfrit, čipi) posebej, če jih uživamo v večjih količinah in so ocvrti na olju in to olje uporabljamo večkrat, zaradi česar se sproščajo strupi, ki škodijo jetrom.
Testenine, ki vsebujejo veliko škroba. Uživajmo jih zmerno in ne prepogosto, ne pa se jim popolnoma odpovedati.Tudi beli kruh ni tako škodljiv kot ga obsojamo, res pa je, da ne sme biti pogosto na jedilniku, dva ali trije kosi  dnevno ne škodijo. Odsvetujem strogo dieto, ker s strogo dieto zmanjšamo vnos prepotrebnih beljakovin in maščob, ki so neophodno potrebne za delovanje celic in skladiščenje glikogena.
Naj pogostejši povzročitelj odpovedi Langerhansevih otokov, ki izločajo inzolin in glukagon, nadledvičnih žlez, ki izločajo adrenali, hipofizo in hipotalamus, ki krmarita z vsemi žlezami,  vpliva dolgotrajno, ponavljajoče se glivično vnetje. Posebej nevarna je kandida. Pogosti stresi, nervoza, strah, tudi močno vplivajo na dvig sladkorja v krvi, niso pa povzročitelji bolezni. Tudi s staranjem se nam sladkor nekoliko poveča, kar ni rečeno, da smo sladkorni bolnik. To pa zato, ker ne pokurimo dovolj ogljikovih hidratov, ki smo jih s hrano vnesli v telo,  kar zdravju še ni škodljivo, povzroča pa  strah in zaskrbljenost, ta  vplivata na povečano izločanje adrenalinav, ta pa poveča število  hormona glukagona in zniža količino  inzulina, kar vpliva na dvig količine sladkorja v krvi. Zapleteno, zato se ta krog nikoli ne konča in za enkrat ni zdravil, ki bi ta krog prekinile in za vedno odpravile bolezen. Izhajajoč iz navedenih dejstev je najboljše zdravilo proti sladkorni bolezni preventiva in to že od zgodnega otroštva naprej. Preventiva ni dieta in odrekanje mesu, kruhu, mleku, jajcem in drugim dobrotam, temveč vsakodnevna aktivnost, kontrola lastnega počutja,( če je prisotna nenehna utrujenost preveriti vzrok) odprava glivic, če so prisotne. Tistim v zrelejših letih, še posebej tistim, ki že bolehate za diabetesom tipa2 pa priporočam, bodite fizično in umsko aktivni, da s tem pokurite čim več ogljikovih hidratov, ki ste jih s hrano vnesli v telo.