Proti kandidna prehrana – kako z naravno hrano pomiriti telo in obnoviti črevesno ravnovesje
Kandida ni sovražnik, ki bi nas napadel od zunaj, temveč tiha sostanovalka našega telesa. V majhnih količinah ima celo pozitivno vlogo pri uravnavanju mikrobioma, a kadar se preveč razraste, postane težavna. Kandidino oportinistično čezmerno rast sprožijo stres, prekomerna uporaba antibiotikov, hormonske spremembe in predvsem prehrana, bogata s sladkorji in hitro razgradljivimi ogljikovimi hidrati, ki uničujejo mikrobioto v telesu in tako pripravijo idealne pogoje za to, da se kandida razširi. Takrat se poruši občutljivo ravnovesje v črevesju, kar telo občuti kot napihnjenost, utrujenost, srbečice, glivične okužbe, pogoste napade lakote po sladkem ali celo motnje razpoloženja.
Proti kZDRAVA ČREVESNA FLORA- kako ponovno izgraditi notranje ravnovesjeandidna prehrana ne sme biti stroga dieta, temveč pot vračanja reda v črevesni ekosistem. Cilj ni direkten napad na glivico in njeno uničenje, ampak ji odvzeti pogoje za prekomerno rast in omogočiti koristnim bakterijam, da spet prevzamejo svojo vlogo. To se doseže z naravnimi, domačimi živili, zmernostjo in redom. Ne posložujte se radikalnih diet, ki vas bodo za več mesecev delale nesrečne in brez energije, ampak glejte, da se vrnete k ravnovesju prehrane ter načina življenja.
Ko prebiram po internetu in v časopisih različne nasvete raznoraznih avtorjev, ali se pogovarjam s strankami kaj so jim svetovali, kako se znebiti glivic, se včasih res vprašam, kam sta izginila zdrava pamet in celosten pogled na človeka, ki bi ju morali zagovarjati prav tisti, ki se ukvarjamo s komplementarno medicino. Recepti, na katere naletim, zvenijo kot scenariji za mazohistične seanse ali celo izganjanje hudiča: “uničimo, borimo se, brez milosti, zmagajmo v boju!,…”. A glivica ni napadalec, temveč oportunistka, ki izkoristi idealne razmere takrat, ko smo si ravnovesje v telesu porušili sami — najpogosteje s stresom in neuravnoteženo prehrano. In potem naj bi se je znebili s še več stresa? Kakšen absurd: poskušamo zdraviti posledice z istim, kar je težavo ustvarilo.
ZJUTRAJ: preprost začetek s kislim zeljem
Vsako jutro (jutra razdeli na cikle: 7 dni aktivni, 7 dni pavza), na tešče, pojej dva ščepca kislega zelja. To preprosto dejanje prebudi prebavni sistem, spodbuja izločanje prebavnih sokov in vnese živo mlečnokislinsko kulturo, ki pripravi črevesje na dan. Če želiš in če ti odgovarja okus, lahko, čez četrt ure, popiješ tudi nekaj žličk soka kisanega zelja – ta tekočina je pravi eliksir mikroorganizmov, ki pomagajo obnoviti floro. Tudi limona v dveh decilitrih mlačne vode (brez sladkorja) bo odlična.
Ta navada, če jo ohraniš vsaj tri cikle, naredi več dobrega za tvoje telo, kot marsikateri prehranski dodatek. Živa hrana ima moč da v telo prinese življenje, ne le hranilnih snovi.
KORAK 1 – odvzem hrane, ki hrani kandido
Kandida ljubi sladkor, zato ji ga je treba odvzeti. Ne le sladkorja v kavi, ampak tudi kruh, testenine, vse vrste sokov, ves alkohol in hrano iz prečiščenih žit. Ogljikove hidrate je smiselno nadomestiti z naravnimi, vlakninskimi viri – zelenjavo, stročnicami in gomolji.
Zelenjava, kot so brokoli, bučke, ohrovt, korenje in repa, počasi sprošča energijo in ne hrani glivic. Grenka živila, kot so regrat, radič in zelena, spodbujajo žolč in prebavne encime, kar dodatno zavira rast kandide.
KORAK 2 – naravna protiglivična moč iz domače kuhinje
Noben prehranski dodatek ne more nadomestiti svežega česna. Česen vsebuje alicin, naravno spojino z močnim protiglivičnim in protibakterijskim učinkom. Dovolj je pol stroka dnevno – drobno nasekljanega in dodanega v hrano, ali zmešanega z malo olivnega olja.
Hren s svojimi ostrimi gorčičnimi olji spodbuja prekrvavitev sluznic in čisti dihalne poti, hkrati pa preprečuje širjenje glivic. Tudi čebula je dragocena, saj vsebuje inulin – hrano za dobre bakterije – ter žveplove spojine, ki uravnavajo črevesno okolje.
Dodaj še ingver in kurkumo, ki zmanjšujeta vnetja in spodbujata jetra. Vse to so domača, cenovno dostopna živila, ki s svojimi naravnimi mehanizmi krepijo odpornost, ne da bi izčrpala telo.
KORAK 3 – fermentirana živila za obnovo mikrobiote
Ko kandida izgubi prednost, je treba obnoviti črevesno floro. Tu nastopi moč fermentiranih živil. Kislo zelje, kisla repa, fermentirane kumarice, jogurt, kefir in kislo mleko so naravni probiotiki, ki pomagajo ponovno vzpostaviti zdravo mikrobioto. Seveda, ne pozabimo na dejstvo, da s kuhanjem in termično obdelavo uničimo živi del teh živil. Zato jih uživajmo toplotno neobdelane.
Fermentirana živila znižujejo pH v črevesju, spodbujajo rast koristnih bakterij in tvorbo kratkoverižnih maščobnih kislin, ki hranijo črevesno sluznico. Če nisi navajen na ta živila, začni počasi – z kupčkom kislega zelja ali velikim požirkom kefirja dnevno. Potem pa postopno povečuj količino in raznovrstnost zaužite fermentirane hrane. Črevesje se mora navaditi, da živa hrana spet vstopa vanj.
Fermentirano pomeni živo. V nasprotju s tem je večina vložene hrane mrtva – zaradi termične obdelave in pasterizacije se mikroorganizmi uničijo. Vložena zelenjava je okusna, vendar ne obnavlja flore, medtem ko fermentirana hrana to dejansko počne. Kar pa ne pomeni, da se izogibajte vloženi hrani. Le pazite pri količinah in kako je vloženo, ker marsikdo pri vlaganju zelenjave uporablja konkretne količine sladkorja.
KORAK 4 – podpora jetrom in izločanju
Ko glivica kandida razpada, sprošča toksine, zato morajo jetra in limfa delovati brezhibno. Pomagajo jim regratova korenina, artičoka, pegasti badelj in kurkuma. Čaji iz teh rastlin spodbujajo pretok žolča in razstrupljanje telesa (ne jeter!). Voda mora biti tvoj vsakdanji spremljevalec, gibanje pa tvoj pomočnik – hoja, raztezanje in dihalne vaje pospešijo limfni obtok in pomagajo telesu čistiti notranje poti.
Z globokim, počasnim, meditativnim dihanjem aktiviraš tudi vagusni živec, ki uravnava delovanje prebavil in spodbuja parasimpatični, sproščeni del živčnega sistema. Zato dihanje ni le vaja, temveč fiziološko sidro za ravnovesje v telesu.
KORAK 5 – trajno ravnovesje in zdrave navade
Ko se prebava umiri, ni treba biti popoln. Dovolj je, da večino časa izbiraš polnovredno, naravno hrano, brez presežkov sladkorja in alkohola. Kislo zelje, kefir in česen naj postanejo del redne prehrane. Tak način prehrane glej kot način življenja za tvoje odlično počutje in ne kot kazen. Ta način prehrane je vračanje k hrani, kot so jo poznale generacije pred nami – hrani, ki je hranila mikrobioto, ne samo človeka in njegove pregrehe.
Ko mikrobiota živi v ravnovesju, kandida nima pogojev, da bi se razrasla. Telo se umiri, energija se povrne, prebava postane redna in glava jasna.
Kdo naj pazi in kako začeti
Tisti z občutljivim želodcem ali črevesjem naj začnejo počasi. Kislo zelje lahko sprva nadomestijo s kefirjem ali redkejšim jogurtom (obstajajo tudi variante, ki nimajo za osnovo mleko, kot alternativa za tiste, ki se iz različnih vzrokov izogibajo mlečnim izdelkom). Če se pojavijo napihnjenost ali spremembe v blatu, to običajno pomeni, da se mikrobiota preureja – torej, da telo začne spet delovati. Le redko gre za reakcijo, ki bi zahtevala prekinitev.
Kandida kot priložnost za ponovni stik s telesom
Kandida ni kazen, ampak sporočilo telesa, da nekaj ni v ravnovesju. S tem, ko spremenimo prehrano in se vrnemo k preprostim, živim živilom, se ne borimo proti njej, temveč krepimo sebe. Kislo zelje, česen, hren, kefir in grenke rastline niso le orodja proti glivicam, temveč prvi korak vračanja k naravi, k hrani, ki zdravi in je brez embalaže ter brez liste sestavin daljše od navodil za uporabo novega stroja.
Zjutraj začni z dvema ščepcema kislega zelja in požirkom njegovega soka. Naj bo to tvoj vsakodnevni ritual. Nič te ne bo stalo, ne potrebuješ posebnih pripravkov, le nekaj časa, rednosti in dobre volje.
Po tednu dni bo telo že začelo dihati drugače. Po dveh boš občutil več energije. Po treh pa bo kandida izgubila moč – ne zato, ker bi jo izgnal, temveč zato, ker si jo nehala hraniti.
Če želimo v telesu ustvariti red in ravnovesje, moramo najprej prenehati z aktivnostmi, ki to krhko ekosistemsko ravnovesje uničujejo. Zato opozorimo tudi na zobne paste s fluoridi. Njihova glavna funkcija je, da na mikroorganizme delujejo kot močan antiseptik. Vendar v svoji agresivni naravi ne razlikujejo med koristnimi in patogenimi bakterijami. Zato vsakodnevno uničujemo živo floro v ustih. Ne glede na to, če nam koristi, ali škodi. Žal še vedno velja, da se medicina bori proti mikrobom, kolateralna škoda pa jih ne zanima. S slino in neizogibnim požiranjem ostanke zobne paste pošiljamo tudi naprej po prebavnem sistemu. Tu fluoridi neposredno vplivajo na črevesno mikrobioto, jo uničujejo in nadaljujejo spiralno porušitev ravnovesja v telesu.
Zato se izogibajte kemikalijam, ki so ustvarjene za boj proti mikroorganizmom (če to ni potrebno), in izberite izdelke, ki so zasnovani za podporo življenju.
Nevarnost porušene ustne mikroflore pa se ne konča le pri ustni higieni. Ključne bakterijske kolonije v ustih so zadolžene za pretvorbo nitratov (ki jih zaužijemo z zelenjavo, kot je solata ali rdeča pesa) v nitrit. Ta snov nato v telesu, posebej v žilnem sistemu, postane dušikov oksid (NO). Manj zdrave, »žive« mikrobiote imamo v ustih, manj NO v krvi. Ta molekula pa je vitalna, saj je neposredno zadolžena za širjenje in prožnost naših žil, kar vpliva na krvni tlak in kardiovaskularno zdravje. Zato, ko uničujemo ustno mikrobioto, ne ogrožamo samo svojih dlesni, temveč posredno tudi zdravje svojega srca in žil. O izjemni funkciji dušikovega oksida (NO) bomo zaradi pomembnosti in obsežnosti teme pisali v enem izmed naslednjih člankov.
