Ko gledam reklame kjer ponujajo “superživila” in se pogovarjam z ljudmi o tem, kaj kupujejo in uživajo, me vedno zmoti to, da večinoma prisegajo le na neke eksotične sestavine, nastale tisoče kilometrov daleč in pripeljena k nam z dragimi avionskimi kartami in s abnormalnim CO2 odtisom. Med tem, ko imamo doma tako veliko izbiro domačih rastlin, ki so bolj ali enako zdravilne, cenejše in dosegljive glede na živila o katerih govorijo influencerji in reklamne agencije.

Na vrtu, ali pri znancih, pa nam raste toliko zanimivih superživil kot so hren, regrat, ajda, bučna semena in druge. V nadaljevanju je le nekaj primerov primerjave domačih in uvoženih superživil. Čisto na hitro. Toliko, da vam bo dalo misliti, da ni vedno verjeti reklami prodajalcev, našim vrlim politikom, novinarjem, ter influencerjem, ki nam po eni strani vsiljujejo EU zeleno agendo, po drugi strani pa nas prepričujejo, da kupujemo uvoženo hrano, za katere je bilo v zrak spuščeno ogromno goriva, da so prišle na police trgovin.

Izraz “superhrana” je izraz iz reklame. V praksi bi naj pomenila nekaj povsem normalnega: živila, ki so naravno bogata z vlakninami, vitamini, minerali in rastlinskimi zaščitnimi snovmi.

Vse to pa lahko najdemo tudi tik ob domu. Včasih nam celo grenijo dneve, ko jih probamo pregnati iz naših gladko pokošenih trat in se ne zavedamo kakšen potencial imajo.

Če vas zanima, kako fermentirati določeno zelenjavo, si preberite ta članek.

Hren in ingver:

dve pekoči poti do olajšanja. Oba se oglasita s toplino in pekočino, a ju dela “goreča” različna kemija. Ko hren naribamo, se v njem glukozinolati s pomočjo lastnih encimov preobrazijo v izotiocianate, med katerimi izstopa alil-izotiocianat. To so zelo hlapne, ostre molekule, ki osušijo in utekočinijo sluz, razkužujejo sluznico in dobesedno “odprejo” nos. Delujejo hitro, a so občutljive na toploto, zato je hren najbolj smiselno uporabiti svež. Ingver, na drugi strani primerjave, je pekoč zaradi gingerolov in šogaolov. Sama nenavadna imena niso toliko pomembna, koliko je razlika v delovanju substanc. Substance v ingverju delujejo nekoliko drugače kot v hrenu: umirijo slabost, pospešijo praznjenje želodca in delujejo blago protivnetno. Če imate zamašen nos in “težke” sinuse, ima hren praviloma izrazitejši, neposrednejši učinek; če vas muči slabost ali vam mraz “zleze v kosti” ter bi želeli pogreti telo, je ingver prva izbira. V dobro založeni kuhinji imata oba svoje mesto, le da hren odlično pokrije področje, zaradi katerega mnogi posežejo po eksotičnih prigrizkih.

Česen in čebula v primerjavi s kurkumo

zanesljivi vsakdanji sestavini v tradicionalni kuhinji proti modni ikoni. Kurkuma je postala simbol “protivnetne” začimbe, toda njen glav­ni pigment kurkumin se iz običajnih količin v jedi slabo vsrka, razen če je v maščobi in s poprom ali v posebnih pripravkih. Česen in čebula nimata eksotičnega sijaja, a učinka jima ne manjka. Ko česen stremo ali drobno sesekljamo in ga za minuto ali dve pustimo na zraku, se iz alina tvori alicin – kratkoživa, a učinkovita snov z antibakterijskim delovanjem. Redno uživanje česna je v raziskavah povezano z blagim znižanjem krvnega tlaka in LDL-holesterola. Čebula prispeva v prehrano kvercetin, barvilo z protivnetnim učinkom, in prebiotične vlaknine, ki hranijo koristne črevesne bakterije. V realnih, kuharskih količinah sta česen in čebula pogosto zanesljivejša izbira za srce in črevesje. Kurkuma je odlična kot del jedi, kadar jo znamo uporabiti z maščobo (npr. v karijih), a sama po sebi ni čarobna paličica.

Lan in chia:

podobni na pogled, različni v podrobnostih. Obe semeni sta bogat vir ALA (alfa-linolenska kislina), rastlinske omega‑3 maščobe, in obema je skupno, da zaradi vlaknin lepo podpirata prebavo. Lan pa ima pomembno prednost da vsebuje zelo veliko lignanov, to so antioksidativne rastlinske spojine s šibkim hormonskim delovanjem. Lignani so eden od razlogov, da lan v raziskavah prepričljivo kaže znižanje “slabega” holesterola in ugoden vpliv na črevesno mikrobioto. Nuja pri lanu je le ena – sveže ga je treba zmleti, sicer cele semenke preprosto izločimo neizkoriščene. Chia je spodobna sodobna zamenjava za lan.

Ajda in kvinoja:

psevdožiti brez glutena, a z različnim podpisom. Kvinoja je modna in moderna, ajda pa naša, tradicionalna. To pa ni edina razlika. Ajda je naraven vir rutina, flavonoida, ki pomaga krepiti drobne žile in podpira elastičnost žilnih sten. Kvinoja tega nima v takšni meri. Po beljakovinah in energiji sta si precej blizu. Vendar ajda prinese še bonus za kapilare, zato bi morala biti dosti več v prehrani vseh, ki jim nagajajo krhke kapilare ali težke in utrujene noge. Ajdova kaša, palačinke ali ajdova rižota z gobami so povsem primerljivi z jedmi iz kvinoje – le bolj lokalni in cenovno dostopnejši.

Borovnice, črni ribez in šipek v primerjavi z acai in goji

Naše borovnice ter črni ribez so temno obarvane, ker so polna antocianov – rastlinskih barvil, ki med drugim varujejo žilno steno in celice pred vsakdanjimi obremenitvami. Črni ribez je hkrati še izjemno bogat z vitaminom C. Šipek je naš klasičen vir vitamina C in polifenolov; nekateri izvlečki iz šipka so v kliničnih preskušanjih pokazali skromen, a merljiv učinek na lajšanje bolečin pri obrabljenih sklepih. Acai in goji imata svoje prednosti – acai antociane in goji zeaksantin sta koristna za mrežnico, a ju večinoma uživamo sušena in v prahu. Sveže ali hitro zamrznjeno domače jagodičevje praviloma ponudi vsaj toliko koristnih snovi, pogosto pa več, in to brez dolge poti in agresivne obdelave.

Smrekovi vršički, timijan in žajbelj v primerjavi z evkaliptusom in manuko

Evkaliptus in manuka med pogosto povezujemo z močnimi pripravki za dihala. Lokalni odgovor je presenetljivo podoben. Smrekovi vršički vsebujejo aromatične in smolnate snovi, ki pomirijo razdraženo grlo in osvežijo sapo. Timijan z vsebnostjo timola in karvakrola utekočini sluz in olajša izkašljevanje. Žajbelj pri grgranju deluje blago protimikrobno in adstringentno, zato lahko zmanjša pekoč občutek v grlu. Učinek je v osnovi isti, ker hlapne aromatične molekule umirijo sluznico in olajšajo dihanje. Če uporabljate med kot nosilec v zelišarskih pripravkih, velja splošno pravilo, da med ni primeren za dojenčke do enega leta.

Regrat in kopriva v primerjavi z “detox praški”

Spirulina, klorela in sorodni praški vsebujejo nekaj beljakovin in barvil, vendar trditve o razstrupljanju pogosto stojijo na trhlih temeljih. Regrat in kopriva izgledata manj spektakularno, a bolj skladno s fiziologijo. Regratove grenčine spodbudijo izločanje žolča, kar pripravi prebavo na maščobe; korenina z inulinom nahrani koristne črevesne bakterije. Kopriva je polna železa, magnezija, kalcija in vitamina C ter deluje blago diuretično. To ni čiščenje v reklamnem smislu, temveč podpora organom, ki svoje delo že opravljajo odlično. Jetra se čistijo sama! Od nas pričakujejo redno, preprosto hrano in zmernost.

Kislo zelje v primerjavi s kombucho in probiotičnimi napitki

Kombucha je modna, a pogosto so izdelki ki vsebujejo kombucho nafilani s sladkorji. Nepastrizirano kislo zelje prinese v prehrano žive mlečnokislinske bakterije, organske kisline in vlaknine v enem krožniku. To je zelo neposredna podpora črevesni flori in lokalni odpornosti. Če želite vsakodnevno pomoč mikrobioti, je nekaj žlic surovega kislega zelja ob obroku pogosto bolj smiselno, ter cenejše kot barviti napitki v majhnih plastenkah.

Rakitovec v primerjavi z acerolo in camu camu

Acerola in camu camu sta znana po izjemno visoki vsebnosti vitamina C, a ju navadno dobimo v prahu. Rakitovec je naš sveže obran tekmec. Oranžne jagode vsebujejo zelo veliko vitamina C in karotenoidov, olje iz plodov in pečk pa vitamin E ter redko omega‑7 maščobo, ki podpira sluznice in kožo. V praksi to pomeni, da z domačim rakitovcem dobimo koncentriran, a celosten paket, ne le izoliran vitamin, temveč tudi spremljevalne snovi, ki delujejo v simbiozi.

Večina opisanih blagodejnih lastnosti se vrti okoli treh skupin snovi, ki jih je dobro poznati.

Grenčine in aromatične spojine (na primer izotiocianati v hrenu, laktoni v regratu, timol v timijanu) prebudijo prebavo in umirijo dihala.

Barvila in polifenoli (antociani v našem jagodičevju, rutin v ajdi, kvercetin v čebuli) varujejo žile in blažijo nizko stopnjo vnetja, povezano s sodobnim načinom življenja.

Vlaknine – zlasti topne in prebiotične, kot sta lan in regratove korenine ki hranijo dobre črevesne bakterije. Te pa nam, v zameno, pomagajo uravnavati presnovo, lipide in imunski odziv.

Ko tak paket redno vključimo v prehrano, dobimo stabilne, opazne učinke – brez eksotičnih modnih bližnjic.

Kako to prenesti v kuhinjo, da ostanejo sestavine okusne in preproste?

Delajte na preprost način, brez kompliciranja. Regratovo solato omilite s toplim krompirjem in prelijte z bučnim oljem. Na vrh naribajte malo svežega hrena. V spomladansko frtaljo vmešajte blanširane koprive in žlico naribanega sira. V jutranji jogurt dodajte žlico sveže mletega lana in pest borovnic ali črnega ribeza iz zamrzovalnika. Ob prvem praskanju v grlu posezite po žajbelju: skodelica čaja za grgranje, čez dan pa timijan za lažje izkašljevanje. Za črevesje bo veliko naredil že krožnik surovega, nepastriziranega kislega zelja ob kosilu. Še drobna, a pomembna previdnost. Nekatere rastline niso za vsakogar. Pri težavah z žolčnikom, grenkobe (regrat, rman) uporabljamo zmerno in po posvetu. Če jemljete zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi, ne pretiravajte z velikimi količinami česna ali pripravkov iz črnega ribeza. Bezgovih jagod surovih ne jemo– toplotna obdelava jih naredi varne. Česen vedno najprej stremo ali drobno nasekljamo in mu damo minuto zraka. Hren uporabimo svež, ker toplota hitro “ugasne” njegove hlapne učinkovine. Lan vedno zmeljemo tik pred uporabo.

In še nekaj o mitih v prehrani: Himalajska sol in podobne modne soli so v kemijskem smislu navadni natrijev klorid (NaCl) z sledovi mineralov, ki barvajo kristale. Ti elementi ne prinašajo posebne zdravstvene koristi ker so, glede na količino, ki jo lahko zaužijemo, prenizke. Isto je tudi, ko nekdo razlaga, da pije rdeče vino, da zaužije resveratrol zaradi protivnetnih učinkov. Res je prisoten, do 5mg na liter vina. A klinični odmerki se začnejo pri 150mg.

Rjavi ali trsni sladkor nista “zdrava alternativa” belemu sladkorju – razlike so v deležu melase in okusu, ne pa v vplivu na presnovo.

Kar zadeva “sredstva za čiščenje jeter”, ostaja najbolj veljavno: jetra se čistijo sama. Podprimo jih z raznoliko, preprosto hrano, dovolj vlaknin, malo grenkobe, zmernostjo pri alkoholu, gibanjem in časom, ne z dragimi tabletami.

Ingver, kurkuma, acai in sorodna eksotika imajo svoje mesto, ko jih uporabljamo smiselno ter ne nasedajte reklami ter hypu. A če želimo največ učinka za zdravje in denarnico, je vredno najprej poseči po hrenu, česnu in čebuli, regratu in koprivi, lanu in ajdi, borovnicah in črnem ribezu, kislem zelju, bučnih semenih, rakitovcu, timijanu, žajblju in smrekovih vršičkih,… To je preizkušena, dostopna in učinkovita “funkcionalna” kuhinja domačega izvora – brez pretvarjanja in brez nepotrebne eksotike. Če to postane navada, marketing izgubi moč, okus pa dobi prvo besedo.

Če imate kakršna koli konkretna vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, ali imate težave, za katere vam vaš zdravnik ne najde konkretnega vzroka, pokličite na (02)539 1737.

Pravno obvestilo in omejitev odgovornosti:

Vsebina tega članka je izključno informativne in izobraževalne narave ter temelji na izkušnjah, raziskavah in praksah s področja komplementarnih metod in optimizacije življenjskega sloga. Podane informacije v nobenem primeru ne nadomeščajo strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja.

Kot izvajalci komplementarnih terapij ne postavljamo medicinskih diagnoz, ne predpisujemo zdravil in ne svetujemo samovoljnega opuščanja uradnega medicinskega zdravljenja (vključno z antacidi in drugimi predpisanimi zdravili). Naš cilj je podpora telesu pri vzpostavljanju naravnega ravnovesja.

Pred kakršnokoli bistveno spremembo prehrane, začetkom jemanja prehranskih dopolnil ali opustitvijo zdravil se obvezno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim zdravstvenim strokovnjakom. Vsak posameznik je edinstven, zato se odzivi na spremembe življenjskega sloga in terapije razlikujejo; rezultatov ni mogoče univerzalno zagotoviti. Bralec prevzema popolno odgovornost za uporabo informacij iz tega besedila in za vse odločitve v zvezi z lastnim zdravjem.